Letošnje počitnice smo zapolnil s potovanjem po Sloveniji. Običajno je bila ekipa jaz in Sašo, vedno pa je bil zraven, vsaj še nekdo. Bodisi so to so-improvizatorji, so-stendaperji ali so-ve.

Tokrat smo se v ponedeljek 4.avgusta skupaj z Vidom, Sošotom in Šorlijem spravili na Preko-mursko popotovanje vse tja do Velike Polane. Tam se vsako leto odvija Pomurski poletni festival, na katerem se prireja tudi ŠTRKovo improvizacijsko prvenstvo. Med potjo smo se srečali še z Jakom, ki je v avtu prevažal Gašperja (Polža) in Sašo, skupaj z Vilijem (pes). Po večkratnih dolgotrajnih postankih smo končno prišli v Veliko Polano, kjer smo počakali še Težaka in Andrejo.

Zložili smo se na vrtu, za domačijo Miška Kranjca, postavili vse šotore, zmešali karte, zvili kano in pokadili puf puf. Tekom dneva sem spoznal (to je bil zame prvi izlet na Veliko Polano, vsi ostali so poznali že skoraj polovico Prekmurja) še tri dekleta, ki bodo igrale z nami – Hana, Anita in Petra + Maša in Valerija, ki sta delali v ŠTRKovi pisarni zraven pa še šefico Valentino (teden je bil zelo naporen s toliko novimi dekleti, čudim se samo, da ni pogosteje deževalo).

Tekom dneva sta prišla še Simon Bergant in neverjetno izgubljeni Jan Hrušovar, ki je živel pod geslom: ”Hitra pošta bo prišla.”

Čez 4 dni, (na Polani smo ostali do petka) ko smo bili tam in čakali na ’tistega, ki zvoni samo dvakrat’, smo se večinoma čez dan svaljkali v senci. Vmes smo šli na kako kosilo, enkrat smo se šli kopat na letno kopališče, kjer imajo naftno kopel, drugače pa nič posebnega. Zvečer, pa smo ob 19h nastopali, po tem, pa smo šli na koncertno prizorišče, kjer smo ostajali do poznih jutranjih ur. Vedno je bilo dovolj folka, za žur in večino so ji itak že poznali soigralci, tako da dolgčasa ni bilo nikoli.

Moram pohvaliti Prekmurce, ki so nori žurerji, če je le glasba prava. Na vsakem koncertu je bilo plesišče polno in če je bila plesna glasba, so oni plesali. Glede na to, kako majhna je sama vas Velika Polana (približno 500 ljudi) je na koncert zvečer uletela cela Murska Sobota skupaj z Mariborom, da se ne bi opazil primanjkljaj.

Kar pa se tiče naš nastopov. Razdelili smo se v tri ekipe, od katerih je bila v vsaki Prekmurka nosilka. Nastopali smo po sistemu vsak z vsakim, v četrtek pa finale med najboljšima dvema. Nastopali smo sredi telovadnice, (dobesedno na sredi) za nami je stala napeta odbojkarska mreža. Ozvočenje je bilo temu primerno, če si vrgel žogo, si jo slišal čez celo dvorano, če si karkoli rekel, je v ušesih gledalcev zašumelo. (Bolje za vse j bilo, da nismo na odru vpili ali prehitro govorili.) Publika je bila kar kul, čeprav so dostikrat še pred začetkom odšli na hrup, ki se je odvijal nekje v zunanjosti. Večinoma je bila sestavljena iz malčkov iz okolice, ki so bili navdušeni nad Teškim, vmes pa se je našlo nekaj odraslih.

Na koncu, v velikem finalu smo zmagali Prepo10tni (jaz, Sašo, Hana, Težki) drugo mesto pa so si razdelile Klobasice (Jan Hrušovar, Simon Bergant, Polž in Petra) ter 1A (Anita, Sodnik, Jaka Šubic, Šorli).