Debeli rtič
Nedelja 27. julij ob 20h. Ekipa KUDa KIKS na Debelem rtiču. Nastopali smo jaz, Sašo, Vid in Jan Hrušovar za Svetovni Slovenski kongres, ki je organiziral dopustovanje za otroke zamejskih ali izseljenskih Slovencev.

Ciljna publika so bili otroci od 10-14 let, nekaj vzgojiteljev in staršev. Večinoma so vsi govorili Slovensko, vseeno pa smo morali vsako disciplino razložiti še v Angleščini. Igrali smo v majhni zatohli sobici za približno 50 ljudi, ki je bila nad jedilnico in na strehi, verjetno najbolj segretega prostora na Debelem Rtiču. Odprli smo skoraj vsa okna, pa je bila temperatura še vedno okoli 40 stopinj.

Odigrali smo 10 disciplin, kjer smo večinoma vsi igrali. Kar se tiče igralcev (torej nas) lahko rečem, da smo pokazali ogromno energije. Vzgojitelji (torej vsi, ki so bili 20+) so se ves čas zabavali, otroci pa le ob priložnostih, ko je bilo na odru veliko hrupa.

Težko bi rekel, da je bil odziv hladen (še vedno je bilo v prostoru 40 stopinj), vseeno pa je bil pod pričakovanji. Glede na vse pohvale, ki smo jih dobili po tekmi od vzgojiteljev, sklepam, da je bil problem predvsem komunikacija.

Poletje v Bertokih
Sreda 31. julij ob 21:30. Ekipa KUDa KIKS na Poletje v Bertokih. Nastopali smo jaz, Sašo, Teja in Dule (oba sta iz Pimprovizatorjev). Pred nami je bila monokomedija, za nami Komikaze v kosih.

Pred začetkom sem si malce ogledal publiko in takoj sem vedel, da bomo imeli probleme. Velika večine publike so bile 60+, verjetno pripadniki konzervativnejših taborov, če so kaki ljubitelji Popoviča, bomo pa sploh imeli probleme.

Pred nami je nastopila domačinka z monokomedijo, za katero mi še danes ni jasno, kaj se je pravzaprav dogajalo. Publika se je malce smejala, vendar je proti koncu stvar postajala že resno dolgočasna in lahko bi imeli velik problem z ogrevanjem publike.

Po kratki pavzi smo nastopili mi. Kratka razlaga, kaj bomo pravzaprav delali, brez klasičnega impro ogrevanja in začetek pobiranja predlogov. Publika je bila ves čas dajanja predlogov malce zadržana, vendar so se z veseljem smejali vsem duhovitim domislicam. Po aplavzu pa igra… moram priznati, da takega odziva nisem pričakoval. Ljudje so se non stop smejali. Na vse. Brez prestanka. Po vsaki disciplini smo poželi tak aplavz, kot smo ga navajeni v Kranju.

Ščasoma so še predlogi postali nori. Nekdo je rekel ’sin pove staršema, da je gej’ drugi ‘Boris Popovič zmaga na volitvah’ jaz: ‘Boris Popovič pove staršem, da je gej’. Sledil je tako neverjetno bučen aplavz, da sem vedel, da gre vse lahko samo še navzgor. Nihče ni znal oponašati Borisa, ampak samo ideja je bila tako odtrgana, da so ljudje umirali od smeha.

Po eni uri smo zaključili. Ljudje so bili navdušeni. Po tako iskrenem aplavzu lahko rečem, da je bil to najboljši letošnji impro nastop, ki smo ga imeli v gosteh. Primorci so nora publika, kul je, ker nimajo nobenih predsodkov in so vedno pripravljeni na žurko. Upam, da se čim hitreje vrnemo.

Za nami so nastopile še Komikaze. Ogrevanje je imel Tešky, prvi nastop pa Mladen. Začel je fenomenalno. Kar pokal je od energije. Nekje po 8 minutah, se je iz publike zaslišal kričeč glas:”Ne morem več.” Neka starejša gospa se je tako smejala, da je izgledalo, kot da ima napad. Mladen ji ni dal niti sekunde pavze, da bi se nadihala. Na srečo ni bilo nič resnega, razen napada smeha, ki se ni polegel do konca. Smejali so se vsi, tudi tisti, ki smo že slišali njegov nastop.

Sledil je Tešky, ki ima hudo drugačen stendap. Večinoma temelji na grotesknih bitih, ki si jih moraš resno predstavljati. Med njegovim nastopom so bili ljudje večinoma presenečeni, morda celo zgroženi, ko je razlagal od vegetarijanskih prdcev in ženskah vrečarkah.

Zadnji je nastopil Klemen Mauhler. Do sedja sem ga videl dvakrat in nikoli nisem bil preveč navdušen. Ni mi všeč ideja o bruhanju in drogah, vseeno pa je stvar zelo dobro zaigrana. Fantu se pozna AGRFT. Drugi del – Martin Strel pa je zakon. Oponašanje je njegova paradna disciplina in komad od Jana Plestenjaka smo še dolgo po tem peli. Predvsem sem bil presenečen, da so ljudje tako dobro reagirali na droge. Požel je največji aplavz od vseh treh.

Navkljub pozni uri, so se Primorci odrezali izvrstno kot publika. Normalno smo bili razlog tudi nastopajoči, razen prve monokomedije, po kateri me je resno skrbelo, če bo sploh kdo ostal na prizorišču. Več si lahko preberete tudi na blogu Teškega. Še posebej pozorni bodite o delu, kjer opisuje impro.